William Henry Powell

Življenje in izobraževanje Williama Henryja Powella

Mestnička scena New York, leto 1823. William Henry Powell je na svet prišel 14. februarja. Skozi celo življenje ostaja tesno povezan z to mestno pokrajino, mestom, ki mu je prineslo tako njegov začetek kot tudi konec. Preden se je stal ključni del ameriške umetnosti, je poiskal vodstvo pri Henryju Inmanu. Pod podjetljivo vodstvom Inmana v mestu New York je Powell razvil tehnično podlago, ki je bila nujna za velike zgodovinske teme, ki bodo kasneje opredelile njegovo kariero.

Pot njegove profesionalne življenjske linije se sčasoma usmerja v smeri institucionalnega priznanja. Njegova izjemna veščitost mu je prinesla izvolitev v Nacionalno akademijo oblikovalcev (National Academy of Design), kar je predstavljalo pomemben mejnik v njegovem razvoju kot ameriškega slikarja. Skozi kompetitivna krožišča sredine 19. stoletja se je vzpostavil v formalnih strukturah umetniškega sveta. V kreativni skupnosti ostaja aktiven vse do svoje smrti v mestu New York, ki je nastopilo 6. oktobra 1879.

Glavna naročila in zgodovinske slike

Smeri, v katerih se je razvijala Powellova kariera, se drastično spremeni leta 1847, ko Kongres Združenih držav izdaje specifično naročilo. Nalega se mu, da naslika zadnjo veliko zgodovinsko delo za rotundo Kapitol. Avtor se odloči za temo razkrivanja Mississippija s strani Hernanda de Sotoja. Do leta 1853 je delo dokončano, njegov odziv po celotnem narodu pa sproči nov val zanimanja za njegovo sposobnost prikazovanja zgodovinske drame.

Ta momentum je vodil do tega, da je zakonodaja države Ohio zaprosila za prikazeritev zmage Oliverja Hazardja Perryja med vojno leta 1812. Rezultat, delo Zmagalstvo na jezeru Erie, je doseglo ogromno popularnost. Razmerja tega uspeha je v letu 1865 spodbudila Kongres Združenih Zda, da zahteva drugo različico. Ta kopija je bila namenjena stopnicam na severni strani stavbe Kapitol. Powell je v začetku delal v začasnem studiu v Washingtonu, D.C., da bi do leta 1873 dokončal to večjo različico.

• Discovery of the Mississippi by De Soto A.D. 1541
• Perry’s Victory on Lake Erie

Znomenita dela in umetniške teme

Zgodovina je bila primarni motor za Powellov čopast. Njegova slika se je usmerjala proti monumentalnosti, zajemajoč razmere nacionalnih prelomnih momentov. Leta 1853 je dokončal delo Discovery of the Mississippi by De Soto A.D. 1541, ki mu je po pomembnem naročilu Kongresa Združenih držav utrdilo položaj v umetnostem. Ta osredotočenost na ključne zgodovinske dogodke se je nadaljevala tudi z njegovo prikazovanjem bitke na jezeru Erie. Razmere te teme so bile tako ogromne, da je zahtevala več različic; ena kopija bitke na jezeru Erie se nahaja v stavbi kapitola države Ohio, druga pa visi v kapitolu Združenih Zda.

Poleg grandioznega teatra vojne in raziskovanja je Powell zajemal tudi tiho, človeško trenje, ki ga najdemo v družabnih okoljih. Leta 1860 je ustvaril oljno skico z naslovom Two Central Figures in "Derby Day". To delo premika fokus iz javnega spektakla v zasebni, intimni trenutek. Moški in ženska sta izločena iz okoliške množice, njun odnos pa ga definira nežni pogled in igra svetlobe na oblekah. To ponudilo močno nasprotje širokim narativom njegovih večjih zgodovinskih kompozicij.

Kje si danes lahko ogledate njegova dela

Dediščina, ki jo je pustil William Henry Powell, ostaja trdno zakoreninjena v dvoranah ameriške državne власти. Njegove monumentalne zgodovinske prikazi zasedajo pomembne prostore znotraj Združenih držav Amerike v Kapitolu, kjer visi kopija bitke na jezeru Erie. To samo delo je našlo svoj dom tudi v stavbi kapitola države Ohio. V rotundi Kapitola Združenih Zbornih držav pa je še vedno razpostavljena njegova slika z naslovom Odkrivje Missisipija s De Sotom leta 1541.

Poleg teh monumentalnih javnih naročil obstajajo tudi bolj intimne študije njegove tehnike v zasebnih zbirkah in velikih muzejih. Metropolitanian Muzej umetnosti v New Yorku hrani oljno skico z naslovom Dve centralni figuri v "Derby Dayu". To manjše delo nam omogoča vpogled v umetnikov proces, saj zajema zasebni trenutek med dve figuri, ki ga predstavlja močan kontrast njegovim širokim, bolj javnim zgodovinskim kompozicijam.